piše: Đurđa Vukelić Rožić
Zvala sem vnuka, gazdu agencije za prodaju nekretnina, bez Jožekovoga znanja i pitala ga kuliko bi jezera eurov dobili za našu sirotinju. Vse skup: zemlu, šumu, stroje, kravice, pajceke, zdenec… Vse, vse, vse.
Za nas, računala sem, bi zeli lepi, topli, mali stan v Zagrebu, …